Zgodovinski roman Paule McLain o prvem zakonu Ernesta Hemingwaya se vzpenja na lestvici najbolje prodajanih tako vztrajno, kot so ga recenzenti zavračali. Los Angeles Times je knjigo označil za različico Hemingwayevih pariških let, ki so jo ovirali pisanje pešcev in prevladujoča čustva. S tem se je strinjal tudi New York Times, ki je Hemingwayevo ženo Hadley označil za trdovratno, McLainovo prozo pa je polno klišejev in naporno. Kdo ima torej prav: navdušeno občinstvo, ki kupuje knjige, ali nenaklonjeni kritiki?
pijače za čiščenje sistema za testiranje drog
Ocenite eno za potrošnike. Pariška žena je bogatejša in bolj provokativna knjiga, kot so priznali številni recenzenti. Tisto, čemur pravijo klišeji, so preprosto konvencije, ki jih delijo vsi zgodovinski romani, vključno z Nancy Horan Ljubiti Franka, priznana uspešnica, na katero je McLainova knjiga površno podobna. In Pariška žena je bolj ambiciozen projekt kot le Hallmark različica Američanov v Parizu. Gre za domiseln poklon Hadley Richardson Hemingway, čigar tiha podpora je njenemu mlademu možu pomagala, da je postal pisatelj, in daje bralcem priložnost, da vidijo osebo, po kateri si je Hemingway želel postati, preden ga je slava spremenila v nekaj drugega.
Svojo izmišljeno, a skrbno resnično pripoved gradi na številnih izvornih materialih, vključno z dvema celovečernima biografijama Hadleyja in Hemingwayevimi posmrtnimi spomini, Premični praznik , McLain začne z dramatizacijo, kako poškodovana sta bila Ernest in Hadley, ko sta se srečala v Chicagu leta 1920. Hadleyin oče se je ubil v njunem domu v St. Louisu, ko je imela 13 let, kar je mračno napovedovanje samomora Ernestovega očeta in desetletja pozneje Ernestovega očeta. lastno. Žalovala je tudi za smrtjo ljubljene starejše sestre in njene matere.
Ernest, ki je bil med prvo vojno v Italiji hudo ranjen kot najstnik, je trpel za pretresljivimi nočnimi morami in depresijo, ki jo danes imenujemo posttravmatska stresna motnja in je bila takrat znana kot šok od granat. Ta zgodnji stik s smrtjo je močno vplival na večino Hemingwayevega prihodnjega vedenja in na vso leposlovje, ki ga je napisal. McLain ima prav, da to poudari, skupaj s Hadleyjevo obilno sočutje do njegovega trpljenja, s sočutno občutljivostjo.
Ernest in Hadley sta bila ob srečanju na tleh, a nista bila zunaj. Imel je 21 let in si je želel postati pisatelj. Imela je 28 let in si je želela postati žena. Težko sta padla drug na drugega. Če se začetni odseki romana spotaknejo ob nekaj razlagalnih izboklin (Hadley: Kaj misliš narediti? Ernest: Domneva, da ustvarjaj literarno zgodovino.), pripoved najde svoj tok nekaj mesecev po poroki para, ko se odpravita na pot. v Pariz. Hadleyjini vtisi mesta - umazano, vojno pretreseno, neumno in surovo - izstopajo v primerjavi z Ernestovim takojšnjim navdušenjem, čeprav je sčasoma začela ceniti nenavadnost in sijaj.
Nobenega dvoma ni bilo, da je Ernest tu, poceni, uspel iz Pariza narediti svojo neformalno univerzo. Tu se je lahko učil od Parižanov delavskega razreda in izseljenskih intelektualcev, od katerih so mnogi - zlasti Ezra Pound in Gertrude Stein - služili kot mentorji, ki so mu pomagali oblikovati izjemno nov način pisanja leposlovja. Lahko bi študiral Cezanne v Musee du Luxembourg in ugotovil, kako prevesti globine njihove čistosti v jezik. In lahko je posvetil dolge, naporne ure pisanju po kavarnah in na podstrešjih, saj je vedel, da ga bo Hadley, ki je na njegov uspeh upala tako goreče, kot da bi bil svoj, pomirjujoče pričakala doma.
Kot vse popolne nastavitve tudi ta ne bi zdržala. Zgodba o njegovem propadu je znana, a s Hadleyjevega stališča pridobi svežino. Ernest je s svojim prvim naletom literarne slave zavrgel svoje mentorje in jih odtujil s samosabotirajočo zlobnostjo, ki je postala življenjska navada. Hkrati se je njegov družbeni krog razširil in vključeval nepremišljeno moderno novo množico, vključno s Scottom in Zeldo Fitzgerald, Duffom Twysdenom – modelom za Lady Brett Ashley v Vzhaja tudi sonce — ter Sara in Gerald Murphy. Njuna živahna boemija je ogrozila Hadley, ki je bila do zdaj srečna, če je bila popolnoma obremenjena z otrokom. Nato je Ernest v še vedno mučni izdaji načrtoval izhod iz svojega zakona tako, da je vodil dolgotrajno odprto afero s Hadleyjevo prijateljico Pauline Pfeiffer, nevarno elegantno uslužbenko Voguea, ki je postala druga od njegovih štirih žena.
McLain piše o Hadleyjini bolečini med smrtnimi mucami njenega zakona s strašno poslastico, primerno za to skromno, stanovitno žensko, ki ni bila nihče neumna. (Jasno je, da avtorica ve veliko o zapuščenosti: njeni spomini iz leta 2003, Kot družina, je žgoče odkrit spomin na odraščanje v rejniških domovih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.) Na nizki točki, ko Ernest, Hadley in Pauline skupaj počitnikujejo v južni Franciji, Hadley opazi svoja tri kolesa na skalni poti. Videli ste, kako tanko je bilo vsako stojalo pod težo težkega okvirja in kako so bili pripravljeni, da padejo kot domine ali okostja slonov, pravi. Hemingwayevi oboževalci se ne bodo pozabili preganjajoče podobe v njegovi zgodbi Sneg Kilimandžara ko se smrt približuje v parih, na kolesih in se popolnoma tiho premika po pločnikih.
najboljši način za izpiranje sistema thc
Slava je Hemingwaya spremenila v samoumevno legendo, arhetip in končno parodijo. Kot je leta 1970 zapisal Joseph Epstein v Livingmaxu, je bil prvi od ameriških pisateljev, ki smo jih predobro spoznali. Del McLainovega dosežka v tej zgodbi o nastanku je ta, da nas znova ozremo na pariškega moža za pariško ženo; ne na mitskega bahatega očeta, temveč na mladega, smrti prevzetega pisatelja, ki je postal pesnik smrti, ki je izumil nov jezik, da bi ga oživel, in čigar surova čustvena literarna moč ne bo odpravljena.
najboljše razstrupljevalne pijače za test na droge
Rifkind je pisatelj v Los Angelesu.
.
PARIZSKA ŽENA
Avtor Paula McLain Ballantine 318 str. 25 $
